Sebeborci

ZGODOVINA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA SEBEBORCI

Gasilsko društvo Sebeborci je bilo ustanovljeno na občnem zboru dne 22.2.1896. Na občnem zboru so bila sprejeta Pravila prostovoljnega gasilskega društva Sebeborci. Pravila je pregledalo Kraljevo ministerstvo V Budimpešti dne 8.7.1986 in je vpisano v Register društev za celotni okraj županije Vasvar pod številko 24.

Na tem občnem zboru je bil za predsednika društva izvoljen Luthar Gergely, za glavnega poveljnika Kerčmar Ernö in za notarja društva Huis Matijas. Ustanovni člani so bili še:

Luthar Karoly	Horvat Matjaš	Janža Ištvan
Luthar Janoš	Huis Jožef	Horvat Janoš
Kološa Mihaly	Cör Jožef	Cör Mikloš
Vogrinčič Ferenc	Lutharič Jožef	Raudi Matjaš
Škalič Ištvan	Luthar Janoš ml.	Polgar Šandor
Luthar Jožef	Železen Jožef	Šiftar Ferenc
Horvat Ištvan	Perša Ivan	Nemec Ištvan

Ob ustanovitvi je imelo gasilsko društvo skromno opremo, katero je kupila občina. Postopoma je društvo s pomočjo občine in nekaterih dobrotnikov opremo dopolnjevalo. Leta 1897 je v vasi nastal velik požar, v katerem je zgorelo 14 domačij. Zato je društvo naslednje leto – 1898 kupilo dvokolesno brizgalno »Valser« (slika 1). Lete 1912 pa je društvo s pomočjo občine, katero je takrat kot župan vodil Kerčmar Ernö, kupilo moderno ročno štirikolesno brizgalno znamke »Seltenhofer« (slika 2). Obe brizgali sta še danes v društvu in sta na ogled v gasilskem muzeju.

Slika 1: Dvokolesna brizgalna VALSER	Slika 2: Štirikolesna brizgalna SELTENHOFER

Med prvo svetovno vojno je gasilsko društvo nekoliko zamrlo, ker je bilo vpoklicanih kar nekaj članov v vojsko, med katerimi so tudi nekateri padli. Po prvi svetovni vojni je društvo spet oživelo, predvsem po zaslugi Kerčmar Žige, sina Kerčmar Ernöja, ki je prevzel vodenje društva. Društvo je s pomočjo vaščanov, z organizacijo veselic in drugih kulturnih prireditev obnavljalo opremo. Povečalo pa se je tudi število članov. Posebno opazen napredek društva se je zgodil po letu 1931, ko so se formirale takratne občine, katere so imele večje razumevanje za razvoj gasilstva. Od leta 1933 do druge svetovne vojne so bili še posebej aktivni naslednji člani društva: Škalič Štefan, Celec Štefan, Banko Štefan, Škalič Ludvik, Luthar Nikolaj, Vučkič Josip, Luthar Štefan, Šiplič Ludvik, Cipot Štefan in drugi.

Od ustanovitve društva pa do druge svetovne vojne je društvo uspešno sodelovalo pri gašenju 28 požarov. Posebej so bili uspešni pri požarih v domači vasi, ki so bili zelo pogosti in so morali v noči posredovati tudi dvakrat.

V času druge svetovne vojne je bil nadaljnji razvoj društva ustavljen, kajti večina mladih članov društva je bilo vpoklicanih v razna prisilna dela in v vojsko. Starejši člani društva, ki so ostali doma pa niso mogli držati društva na nivoju, na katerem je bilo pred kapitulacijo Jugoslavije. Po drugi strani pa je madžarska oblast s svojim posegom v društvo onemogočala sleherni napredek, vendar pa delo v društvu vseeno ni zamrlo.

Ob koncu druge svetovne vojne je društvo imelo 21 članov, kateri so začeli takoj z aktivnostjo v samem društvu, pridružilo se jim je pa več mladih vaščanov željnih dela v gasilstvu. Gasilci niso bili aktivni samo v društvu, sodelovali so tudi v političnem in kulturnem življenju vasi. Bili so vključeni v razne organizacije, organe krajevne in lokalne oblasti, aktivno so delovali tudi v kulturnem življenju, katero je bilo v povojnem času zelo živahno.

Da bi bilo sodelovanje gasilskih društev sosednjih vasi bolj živahno in učinkovito so se društva po Zakonu o gasilstvu združevala. Tako je bil 9.2.1950 ustanovni občni zbor gasilskih društev Sebeborci, Andrejci, Krnci in Bokrači. Na tem zboru je bil za skupnega poveljnika izvoljen Banko Štefan, za pomočnika poveljnika Lanjšček Karel iz Andrejec, za predsednika Kukojca Štefan iz Andrejec, za sekretarja Škalič Ludvik, za blagajnika Kukojca Ludvik iz Krnec in za adjutanta Ritoper Ludvik iz Bokrač. V okviru združenih gasilskih društev so sama društva delovala samostojno, imela svoj upravni in nadzorni organ in svoj blagajno. To gasilsko združenje je delovalo le kratek čas.

Čeprav je gasilsko društvo ustanovljeno že zelo dolgo, pa ni imelo svojih prostorov, pa tudi vas ni imela poleg šolske zgradbe primernih prostorov za kulturne prireditve in trgovine. Društvo je imelo le leseno šupo med lipama (med razcepom ceste za Martjance in Puconce pri Barbarič Dragotu) v kateri je bila ročna brizgalna. Velika želja gasilcev in vaščanov je bila, da bi zgradili vaško – gasilski dom. Po nekaj občnih zborih so si zadali nalogo, da se bo zgradil gasilski dom. Tako je bil leta 1954 imenovan gradbeni odbor, ki pa je ob velikih finančnih težavah in pa nekaterih odpovedih v odboru, vendarle pripeljali projekt do konca, z veliko vztrajnostjo in nepopustljivostjo učitelja Sep Emila in s pomočjo vaščanov. Sredstva za izgradnjo doma so prispevali vaščani, organizirano je bilo »Borovo gostüvanje« (1956), organizirane pa so bile tudi nabiralne akcije v okoliških vaseh, nekaj denarja pa je dala tudi Gasilska zveza. Temelji doma so bili zgrajeni leta 1955, leta 1956 je bil dom zgrajen v surovem stanju in dobil streho (slika 3).

Slika 3: Izgradnja gasilskega doma

Marca 1961 je bila v prostorih vaško – gasilskega doma odprta trgovina (slika 4).

Slika 4: Trgovina v vaško – gasilskem domu

Slavnostna otvoritev gasilskega doma je bila 22.7.1962 – za tako dolgo gradnjo pa je bila kriva tudi gradnja transformatorja in novega električnega omrežja, ki je bilo zgrajeno v tem času. Po izgradnji gasilskega doma je bila želja po nabavi nove motorne brizgalne zelo velika, zato jo je društvo kupilo leta 1964 znamke »Rosembauer« (slika 5).

Slika 5: Motorna brizgalna ROSEMBAUER

Po nakupu motorne brizgalne, se je društvo odločilo zgraditi manjši gasilski dom na Balerovem bregu leta 1965. Leta 1966 je društvo razvilo svoj društveni prapor (slika 6).

Slika 6: Razvitje društvenega praporja

Ob pomoči vaščanov in družbene skupnosti je društvo leta 1970 kupilo še eno motorno brizgalno znamke »Ziegler« (slika 7), istega leta pa je nabavilo tudi električno sireno.

Slika 7: Motorna brizgalna ZIEGLER

Za večji razvoj gasilskega društva so leta 1974 zgradili gasilske garaže in leta 1976 nabavili orodno vozilo »TAM 60TS« (slika 8) s pomočjo velike solidarnosti vaščanov in s pomočjo Občinske gasilske zveze Murska Sobota.

Slika 8: Orodno vozilo TAM 60TS

Leta 1978 so bili dograjeni dodatni prostori za potrebe bifeja. Leta 1978 in 1979 je gasilsko društvo skupaj z vaščani pristopilo k urejanju okolice gasilskega doma in asfaltiralo prostor pred in za gasilskim domom. Pozneje pa je ob pomoči vaške skupnosti in veletrgovine Potrošnik zgradilo pokrite prostore za prirejanje večjih veselic, po kateri so bili Sebeborci znani.

Leta 1995 je gasilsko društvo ob pomoči Krajevne skupnosti Sebeborci in sponzorjev zgradilo pri gasilskem domu asfaltirano igrišče, katero služi za rekreacijo mladih in starejših občanov, športnim društvom in gasilcem za vaje.

Leta 1998 se je začela gradnja gasilske garaže za cisterno (slika 9), katera je bila v načrtu nabave, strelišča z šestimi stezami, ki je nad garažo, za potrebe SD Sebeborci.

Slika 9: Gradnja garaže in strelišča

Po končani gradnji garaže je gasilsko društvo leta 1999 kupilo cisterno »Steyr« (slika 10) z 4000 litrskim rezervoarjem od pobratenega društva Bad Ausse iz Avstrije, predvsem zaradi velikosti naselja in potreb po prevozih vode.

Slika 10: Cisterna STEYR

Ker je bila potreba po prevozih članov in tudi vasi za prevoz na razne prireditve vse večja, se je gasilsko društvo s pomočjo sponzorjev in nabiralne akcije po vasi odločilo za nabavo »Peugeot Boxer«, ki je še danes v uporabi društva.(slika 11).

Slika 11: Prevzem GVM PEUGEOT BOXER

Zaradi operativnih potreb je društvo nabavilo terensko vozilo Toyota Crisler leta 2008, ki pa je bilo prodano leta 2014, zaradi spremembe kategorizacij društev. Gasilsko društvo je bilo primorano nabaviti leta 2012 novo cisterno GVC 32/40 »Iveco«, zaradi dotrajanosti stare cisterne Steyr.

Leta 2015 je gasilsko društvo preko evropskih razpisov dobilo finančna sredstva za obnovo vaško – gasilskega doma (slika 12), gasilskih garaž (slika 13), asfaltnega igrišča (slika 14) z novo zgrajenim otroškim igriščem (slika 15) in izgradnjo novih sanitarnih prostorov in vaško – gasilskega muzeja (slika 16).

Slika 12: Današnji izgled vaško – gasilskega doma

 

Slika 13: Gasilske garaže

 

Slika 14: Asfaltno igrišče

 

Slika 15: Otroško igrišče

 

Slika 16: Vaško – gasilski muzej